Se kdaj zgodi, da grem zbujat nov dan.
eprav je zgodaj, ve nisem zaspan,
s prstom vleem meglo stran.
Pogledam strehe in prve ljudi.
Dim, ki se nad tovarno kadi,
leno plee s sencami.
Dan se mi smeje in sonce greje.
Se kdaj zgodi, da grem zbujat nov dan.
Rad gledam tiste zaspane obraze.
Posluam korake na hladnem betonu.
Vedno se jim nekam mudi.
Verjetno sem kot megleni obris,
ko se takole naslonim na zid.
Nov dan mi nosi, novo ivljenje,
naj ga izpijem, od vrha pa do dna!